100 let Pihalnega orkestra železarjev Ravne

Pihalni orkester železarjev Ravne praznuje – in Ravenčani z njim. Orkester je ponos Raven, in v vseh sto letih svojega delovanja je živel s krajem. Tudi danes ne odrečejo sodelovanja ob katerikoli priložnosti, je na tiskovni konferenci ob jubileju povedal predsednik Brane Širnik. Poleg tega sokrajane že desetletja razveseljujejo z najvišjimi priznanji iz državnih in mednarodnih tekmovanj.
Stoletnico so godbeniki obeležili nadvse slovesno. Častno pokroviteljstvo nad jubilejnimi prireditvami je prevzel predsednik republike Milan Kučan. Izšel je lep almanah s pregledom stoletnega dela in slikami iz arhiva, ki so tudi s tem izmaknjene pozabi. Orkester je imel maja jubilejni koncert v Veliki dvorani SNG v Mariboru, 26. junija tudi v Veliki dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani, v Koroškem muzeju so odprli razstavo \”Pleh in simfonija\”. Slavnostni koncert so ob ovacijah poslušalcev odigrali v športni dvorani pri OŠ Prežihovega Voranca na Ravnah na Koroškem, njihovemu slavju pa so se pridružili tudi vsi sosednji pihalni orkestri na paradi na ravenskem stadionu.
Začetki Pihalnega orkestra železarjev Ravne segajo že v leto 1901, ko je od vojakov prišel ALOJZ KOSTWEIN – strugar, sedlar, orglar, vojaški muzikant… Iz \”šolanih\” in po gasilsko oblečenih muzikantov mu je uspelo sestaviti godbo, pretežno iz vrst delavcev, ki so si instrumente kupovali sami. Zato so se prvič srečali s posameznimi parti, z notnimi stojali in dirigentsko palico. Napredek in uniforme so prinesli svoje, zlasti obveznosti, ki jih vse do danes ne zmanjka. Že od takrat je v navadi, da ravenski godbeniki zaigrajo na vsakem pogrebu.
Godba je preživela obe svetovni vojni vihri, od maja do decembra 1945 je bila celo sestavi XIV. divizije kot njena protokolarna godba.
Povojno obdobje pa zaznamujejo tri obdobja: Hermanovo, Lipovnikovo in Kovačičevo. In z vsakim desetletjem je godba kakovostno rasla, da je dosegla raven orkestra, ki se lahko spopade z najzahtevnejšimi orkestralnimi skladbami.
Rezultati HERMANOVEGA dela so bili kaj kmalu opazni, ne samo doma, temveč tudi drugod, celo v zamejstvu. Vse, kar sta narekovala dirigent in čas, je orkester počasi, a vztrajno izpolnjeval. Bogatil se je v znanju in po številu.
Kljub uspehu orkester ni zaspal na lovorikah. Odločil se je sodelovati na 8. svetovnem prvenstvu pihalnih orkestrov v nizozemskem mestu KERKRADE – imenovanem tudi mesto zvoka, njegova Rodahale z domala 3000 sedeži je veličasten ambient upov in razočaranj. Vsa odrekanja ob napornih pripravah so rodila prvo zlato medaljo, ki so jo Ravne kdajkoli sploh videle.
Kot dober gospodar, ki razmišlja, kateremu od sinov bi zaupal \”zlato avžngo\”, na mnogih duševnih žuljih zgrajeno, se je orkester po dirugentu Hermanu odločil za LOJZETA LIPOVNIKA. Z orkestrom je delil vse sladkosti in bridkosti muzikantarskega življenja. Kot ravnatelj Glasbene šole je vezi med šolo in orkestrom še okrepil, ob tem pa uredil strožji kriterij za sprejem novincev, saj je kot pedagog poznal vsakega izmed njih. Ustanovil je šolski pihalni orkester kot obvezno prakso pihalcev, trobilcev in tolkalcev. Uspehi niso izostali, motivacije pa seveda tudi ni zmanjkalo, saj nenehna gostovanja po Italiji, Avstriji, Nemčiji, Franciji, Belgiji in Nizozemski niso dovoljevala spanca.
Krona vsega njegovega dela je vsekakor 11. svetovno prvenstvo pihalnih orkestrov na Nizozemskem julija 1989. Po neverjetno uspešni karieri se je v jeseni 1992 Lipovnik zaradi zdravstvenih težav nepričakovano hitro poslovil. Začasno je prevzel dirigentsko mesto Ivan Gradišek, dokler ni leta 1993 prišel na Ravne SREČKO KOVAČIČ, solist mariborske opere. Spet so muzikanti zagrizli v tekmovalni program in tekmovanjih v Krškem, v Mariboru ter v Ostravi (na Češkem) ponovno pozlatili svoje vitrine. Poleti 1997 pa je preskus na svetovnem zboru orkestrov na Nizozemskem prepričal mednarodno žirijo, da so na pravi poti.
Pihalnemu orkestru železarjev Ravne je podelila četrto medaljo – tokrat še s posebno pohvalo in z najboljšo oceno vseh dotedanjih slovenskih nastopov. Pod Kovačičevim vodstvom je orkester postal prepoznaven teko doma kot v tujini. Ni mala stvar, da dobivajo vabila tujih agencij za gostovanja po celem svetu.
Orkester šteje danes dobrih osemdeset pretežno mlajših članov in oblikuje dobršen del kulturnega dogajanja na Ravnah, bodisi pri žalostnih, veselih ali svečanih trenutkih. Člani društva so tudi glasbeniki iz Maribora in Ljubljane, ki z Ravenčani redno sodelujejo, nekaj znanih imen izhaja tudi iz ravenske glasbene šole in orkestra. Že če omenimo samo virtuoza na trobenti, Stanka Arnolda, vidimo, kakšna kapaciteta izhaja iz te sredine.
Orkester izvaja dela svetovne glasbene literature, od Mozarta, Čajkovskega, Ravela, Scassole itd. Sposobni so ponuditi tudi lahkotnejši program zabavnega in narodnozabavnega žanra, od Gershwina, Straussa, Bernsteina in Fucika do Beatlesov in Avsenika. Seveda pa je ostal orkester v svojem bistvu tudi čista pihalna godba s koračnicami in parado.
Ravenski godbeniki so posebej ponosni, da so se pred dvema letoma preselili v nov glasbeni dom, ki daje odlične možnosti za glasbeno uživanje godbenikom, mladim naraščajnikom, združenih v mladinski pihalni orkester, in tudi drugim občanom, saj prirejajo v njem tudi odmevne abonmajske komorne nastope.
Kaj nam ostane – še na mnoga uspešna leta, ravenski muzikanjtje!